Matej Kučina

Matej Kučina, študij krajinske arhitekture je leta 1976 na Biotehniški fakulteti ustanovil prof. Ogrin. Vi ste bili tretja generacija diplomantov in ste nekako pionir te stroke v praksi pri nas. Kako vidite razvoj stroke v 25 letih vašega delovanja?
Na razvoj krajinske arhitekture je vplivala povečana skrb za okolje in naravo ter za probleme urbanega in odprtega prostora. Dodaten zagon razvoju pa je dala zakonodaja oziroma naša stroka, ki je uspela zahtevo po načrtovanju krajinske arhitekture vpeljati obligatorno.
Ne nazadnje pa je k uveljavitvi te stroke pripomoglo tudi zavedanje širše javnosti o pomenu prostora. Se je pa v zadnjih letih okrepilo sodelovanje med sorodnimi strokami, še posebej z arhitekti. Enako velja za prostorske načrtovalce, gradbenike, prometnike in druge strokovnjake.

Kaj prinaša krajinski arhitekt v kulturno in naravno krajino, ki jo doživljamo kot naš življenjski prostor?
Krajinski arhitekt se ukvarja z naravo samo, z bivanjem človeka v mestu in prostoru, z oblikovanjem naravnega ali urbanega prostora. Lahko rečem, da imamo krajinski arhitekti širok spekter naravoslovnih in tehničnih znanj, ki so za naše delo potrebna. Zato imamo bolj kompleksen pogled na prostor, mogoče tudi bolj razumemo delovanje narave, pomen trajnosti, ekološke probleme in ne nazadnje probleme segrevanja ozračja.

Kako vidite Bruto in sebe kot spiritus agens biroja pri razvoju krajinske arhitekture? Bruto se ukvarja s prostorskim oblikovanjem. Ukvarja se predvsem z nalogami izrazito oblikovnega značaja.
Sicer se v biroju in v širši ekipi lotevamo tudi prostorskega načrtovanja skupaj z zunanjimi sodelavci, strokovnjaki na določenih področjih. Mene in Bruto vedno znova vznemirja predvsem oblikovanje prostora, pa naj bo to park, trg, vrt, pokopališče, otroško igrišče, parkirišče ali avtocesta, torej tipološko zelo pestri prostori, vendar pa vsaka vrsta naloge ali prostora terja svoj pristop.

Na vaši spletni strani je navedenih osem principov oblikovanja prostora …
To niso principi oblikovanja, ampak so orodja oziroma modusi, ki nam pomagajo pri procesu oblikovanja.

Lahko jih beremo tudi kot manifest biroja Bruto?
Lahko.

Pa vendar?
Ti modusi so orodje, s katerim preko koncepta pridemo do idejne rešitve. Pri analizi se je izkazalo, da so naši najboljši projekti tisti, pri katerih smo uporabili več modusov hkrati.

Kaj je dober projekt za vas?
Dober projekt je zame tisti, ki prinaša dodano vrednost v prostorskem ali doživljajskem smislu. Kar pomeni, da smo dobro analizirali prostor, detektirali problem ter naredili dobro zasnovo. Dobra rešitev je tista, ki predstavlja oblikovno ter prostorsko kvaliteto. Je tista, ki generira spremembo, spremembo v dojemanju in uporabi prostora, ki jo ljudje posvojijo – ali po drugi strani spremembo v korist naravnih procesov in habitatov. Vedno želimo narediti dober projekt, ki ima dodano vrednost, je trajen, spoštljiv do prostora in služi uporabniku.

Kdaj se zgodi dobra rešitev?
Dobra rešitev je vedno rezultat kompleksnega načrtovanja. Tako analize prostora, dobrega koncepta in zasnove, kjer sodelujejo vsi potrebni strokovnjaki. Mi sestavljamo ekipo strokovnjakov za vsak projekt posebej. Odvisno od tega, za kakšen projekt gre. Zelo pogosto sodelujemo z različnimi arhitekturnimi biroji, ker je veliko nalog takih, da gre za neločljivo povezanost objekta in prostora.

Krajinski arhitekt načrtuje tudi nepredvidljive parametre …
Načeloma da, ni pa nujno, odvisno, koliko naravnih elementov je v objektu projektiranja. Je pa res, da oblikujemo zunanji prostor, ki je podvržen vremenskim vplivom in se že zato deloma spreminja. Če sem banalen, je potrebno kositi travo, drevesa rastejo, posadiš pet metrov visoka drevesa, čez deset let so dvajsetmetrska …
Že na začetku je treba upoštevati, kako bo z vzdrževanjem tega prostora, kako se bo razvijal, kako bo rastel. Seveda je precej pomembno, koliko tako vzdrževanje stane. Mi mogoče v tem pogledu nismo klasični krajinski arhitekti. Nam je narava ali prostor platno, ki ga kreiramo z različnimi elementi. Lahko so to naravni elementi, lahko pa tudi ne. Bolj pomembno je, da najdemo ustrezne materiale ali elemente, s katerimi lahko izrazimo svojo idejo.

In kako prostor, podvržen mnogim spremembam, potem nadzorujete?
Na Fakulteti za arhitekturo, pri profesorju Alešu Vodopivcu, sem imel predavanje za njegove študente in sem narisal en blazno lep graf, s katerim dokazujem tezo, da je stanje neke krajinske arhitekture odvisno od vnosa energije. Več energije vnašaš, bolj prostor ohranjaš enak. Energijo vnašaš s košnjo trave, z obrezovanjem, z gnojenjem zelenice …
Ultimativni primer oblikovane krajine z ogromnim vnosom energije je baročni park, na primer Versailles. Tam so na dvajset metrov visokih lestvah obrezovali krošnje dreves, da so bile ravne kot stena! Zakaj? Krajinski arhitekt francoskega kralja Ludvika XIV., Le Nôtre, je v zasnovi parka udejanjil kraljevo idejo vsemogočnega obvladovanja človeka nad naravo. Kar vsekakor ni bila utopična zamisel, le da si jo je podredil, je potreboval vojsko delavcev in ogromno energije v obliki vloženega dela.
V nasprotnem primeru, če ne storiš nič, se prostor zaraste z najbolj prilagodljivimi rastlinami, najbolj agresivnimi. Lep primer je Plečnikov stadion.

Ali človek sploh lahko obvlada naravo ali mora ponižno priznati njeno absolutno moč?
To pravzaprav za nas ni dilema, ampak kot vsem krajinskim arhitektom izziv in stvar pristopa. Nam v biroju trava in drevo nista nujno osnovna elementa rešitve!

Je primer za to Čufarjev trg?
No, tukaj gre sicer za trg in ne park, kajti definicija trga je, da je to večja pretežno tlakovana urbana površina, ni pa nujno, da nima zelenic in dreves. V našem biroju se ne podrejamo nobeni definiciji, ampak se igramo z njimi in jih velikokrat redefiniramo. Temu bi lahko rekel hoja po robu.

Zakaj ste se odločili za študij krajinske arhitekture?
Po duši sem zelo naraven človek, rad imam naravo. Hodil sem v srednjo gozdarsko šolo, ki mi je dala določeno znanje, ni me pa izpolnjevala v kreativnem smislu. Ta potencial je bil v meni prebujen in v krajinski arhitekturi ga lahko realiziram. Biro pa mi to omogoča.

Kako bi opisali svoj biro v samo treh besedah?
(Dolg premor.) Nadstandard – naredimo vedno več, kot je nujno potrebno. Kvalitetna in pretehtana rešitev z dodano vrednostjo. Resno strokovno multidisciplinarno delo.

To se pričakuje od vsakega dobrega biroja.
Kaj pa bi vas navdušilo?

Unikatnost, izvirnost.
Da, izvirnost vsekakor.

Predvsem bi me prepričal človek z močno oblikovalsko ekspresijo in vizijo.
Res je, sem človek z močno oblikovalsko ekspresijo ali oblikovalsko poetiko, tu je verjetno tudi razlika med našim birojem in ostalimi. Več si upamo, smo bolj kreativni, prostoru želimo dati nek pečat, ne ukvarjamo se samo s sajenjem rožic, mi smo še vedno bliže ideji Ludvika XIV, če se pošalim.
Če govoriva o naši izvirnosti, ni samo šolsko naučena, ampak je pridobljena s širšim, interdisciplinarnim spektrom znanja, ki ga črpam z zelo različnih področij. Predstavljajte si velik oblak informacij in znanj, ki jih precedim skozi tri sita: prostor, analiza prostora in projektna naloga naročnika. Te filtrirane informacije, ideje in občutke združim v koncept in skozi eno ali več od osmih modusov oblikujem v idejno zasnovo.

S čim pa polnite ta oblak?
Določa me na nek način zvedavost dvojčka, ki ga vse na tem svetu zanima. Z otroško zvedavostjo, znotraj tega vsega pa posebej film, glasba, vizualna umetnost, narava, arhitektura, oblikovanje in socialna omrežja.

Kako lahko povzameva vaš jezik, vašo naracijo?
Izvirnost, jasnost, čitljivost, abstraktnost. Naš oblikovni jezik je zelo jasen, z jasno začrtano zasnovo. Lahko bi rekel, da so naše zasnove atraktivne, hkrati pa konceptualno jasne in programsko osmišljene. Stvari znamo poenostaviti, da so berljive v orientaciji, uporabnosti. Formalno enostavne rešitve, ki pa so hkrati kompleksne, dovoljujejo različno rabo prostora in možnosti razvoja. Oblikovna preprostost, programska multifunkcionalnost – to je to.

Pod katere rešitve bi se podpisali še enkrat?
Maistrov park, Grajski park Bled, Park Velika Polana … Imeli smo zelo dober odnos z naročniki, precej proste roke in oblikovno igrivost … Ko pa sem jih ocenjeval tudi kot rezultat svoje metode, sem prepoznal v njih največ naših orodij … Grajski park Bled velja kot primer dobre prakse, čeprav gre za rekonstrukcijo in težko govorimo o prostih rokah, smo lahko izrazili svoje ideje – in rezultat je odličen.

Zanimivo, da so to parki in javna naročila?
Park je zame ultimativni projekt … Ker je javni prostor namenjen širši javnosti, kar me bolj izziva, in tudi programske vsebine so bolj demokratične, upoštevati moraš več ljudi, vsebin, zahtev … Zasebni vrt je pogosto samo ekshibicija.

Zakaj vam naročnik zaupa, zakaj izbere biro Bruto?
Naročnik lahko izbere Bruto zaradi več razlogov: to so naše izkušnje, naša strokovnost, kar dokazujejo tudi nagrade in priznanja stroke. Želel pa bi, da nas izberejo zaradi našega načina dela in naše poetike. Zaradi nagrad še nismo dobili enega naročila, si upam trditi.

V rešitev rekonstrukcije Grajski park Bled ste dodali cvetoči travnik. Zakaj?
Da, res je, ta cvetoči travnik je naša intervencija v sicer strogo nadzorovano, zamejeno, strukturirano območje parka, ki so ga včasih najbrž vzdrževali s pogostim košenjem trave. Ideja cvetočega parka je sonaravno oblikovanje, kajti učinkuje bolj naravno. To ni stvar ekologije v tem primeru, ampak prehod med oblikovanim parkom in robom gozda, ki skoraj v celoti obkroža park.

Kaj vas je pri delu najbolj izbrusilo?
Učenje na lastnih napakah in lastnih izkušnjah. Oral sem svojo ledino, moram se boriti za svoj posel in od tod način, da ga naredim 110-odstotno.

Vaš zaščitni znak, podpis pod mnoge projekte je lesena klop.
Po eni strani gre za estetiko, po drugi pa za ekonomiko. Kljub vsemu zaradi razmer pri nas delujemo na način gverile, pri investicijah običajno zmanjka za urbano opremo, ki je zelo draga … naša klop stane 300 evrov.

Kaj vas navdihuje?
Predvsem narava sama, njena lepota, spreminjanje, naravni procesi rasti, odmiranja in regeneracije … In moja muza, seveda, ki mi daje energijo, strast in navdih.

Kaj je za vas lepota?
Najtežje vprašanje …

Ali vaši projekti prinašajo lepoto opazovalcu?
Da, naši projekti prinašajo lepoto na vizualni ravni, ker so vizualno atraktivni. Lepota, ne kot v pesmi, ampak pri našem delu, je vizualna skladnost, kompozicija elementov, ki imajo nek notranji odnos, za katerega pa ni nujno, da je to simetrija ali drugače organiziran red. Ja, skladnost znotraj opazovanega, neka absolutnost, sama po sebi.

Kaj bi bili, če ne bi bili krajinski arhitekt?
Kipar. In mislim, da se ta preferenca v tridimenzionalnem oblikovanju v naših projektih precej zazna.

Vaš naslednji sanjski projekt?
Podzemni park. Ne pod zemljo, ampak topografsko pod nivojem terena, vkopani park! In še več bizarnih idej imam, na primer vrt s palčki in umetnimi rožami kot instalacijo!

Torej iščete naročnika ali finance?
Seveda, finance so vsekakor potrebne.

Kaj bi sporočili svojemu naslednjemu naročniku in kaj bi še sporočili tistemu, ki je prebral ta intervju do konca in porabil za to več kot štiri minute?
Da je prostor veliko več kot to, kar vidijo na lastne oči.

Pogovarjala se je: Taja Legat Lokar, maj 2020