Učna ura zgodovine človeštva

Grajski park pri Blejskem gradu ima zelo dolgo zgodovino. Kljub bogati zgodovini gradu in parka je presenetljivo, da je tako malo zgodovinskih podatkov, ki bi pričali o njegovem nastanku in funkciji, še manj pa o njegovi zasnovi. Dejansko lahko iz arhivskih virov omenjamo samo dva dokumenta – franciscejski kataster in reambulančni kataster.

Na obeh je razvidna takratna zasnova, vsakič drugačna, in če prištejemo še zadnjo zasnovo tik pred prenovo, smo imeli tri različne zasnove. Glede na pomanjkanje relevantnih virov je bila skupna odločitev, da izhajamo iz zadnje zasnove, pri kateri je bil park urejen v terasah. Domnevalo se je, da je prostor verjetno arheološko zelo bogat, vendar so odkritja sprotnih arheoloških izkopavanj presenetila prav vse.

Dejansko smo bili med prenovo parka priča učni uri zgodovine človeštva, saj so najdeni ostanki segali od prazgodovine, starega veka, srednjega veka do današnjega časa. Med najdbami izstopajo primitivna kamnita orodja za rezanje kože, stara okrog 7000 let, ostanki naselbin, otroških grobov, orožja, rimskih kovancev in mnogih drugih dragocenosti. Čeprav je Blejski grad prvič omenjen že leta 1004 je na podlagi teh odkritij jasno, da je bil grajski hrib poseljen že tisočletja prej. Najzanimivejše izkopanine bodo stalno razstavljene v novem Arheološkem muzeje, ki bo v nekaj letih zgrajen nedaleč stran.

Zaradi sprotnih arheoloških izkopavanj se je seveda razplamtel klasični konflikt med gradbeniki in arheologi. Prvi so zaradi tega zamujali s pogodbenim rokom, drugi so se počutili ogrožene zaradi stalnega priganjanja. Na srečo smo izvajalce uspeli prepričati o pomenu izkopavanj kot odkrivanju skritih zgodb prostora in na koncu so celo pomagali arheologom pri njihovem delu. Konec dober, vse dobro.